Poročni šopek sem. Imam ime. Imam zgodbo.

[O poročnem šopku, ki si je želel imeti svoje ime in svetu predati svojo zgodbo]

Poročni šopek sem. In to je moja zgodba. 

Veš, tisti občutek, ko veš, da prihaja tvoj čas. Ko veš, da pride dan, ko boš v središču pozornosti. Ko bo nekdo cel dan in celo noč pazil nate. 

Pripravljaš se na dan – najpomembnejši dan tvojega življenja. Vem, le šopek sem. Ampak, nihče mi ne more vzeti blišča tega dne. Najsrečnejša oseba tega dne, na celem planetu, me bo nosila s seboj – cel dan. Name bodo kapljale solze sreče. Držale me bodo roke, polne ljubezni. 

A moja zgodba se začne prej. Začne se z idejo. Idejo neveste, ki ve kaj hoče, ki ve, kako pomemben del poročne dekoracije je poročni šopek. V njeni glavi je že zamisel. Ideja zori in zori. Nevesta pokliče Metko. Ja, tisto Metko, ki so ji rože pisane na ime!

Ok, res, danes je to zgodba o meni – ampak, skreirala me je Metka – če želiš slišati mojo zgodbo, moraš najprej poznati njeno: rože in kava, to je njen blog in njen vsakdan. Preberi, res, jaz sem navdušen in hvaležen!

No, zdaj že nekaj veš o meni. Ampak, jaz, poročni šopek, želim s teboj deliti svojo zgodbo uspeha, kako sem doživel kreativno potovanje od ideje do realizacije, kako sem doživel svoj blišč poročnega dne in kako me še danes vsi občudujejo na poročnih fotografijah.   

Jaz sem poročni šopek. Srečen poročni šopek. 

Jaz, poročni šopek, ki sem nastal z idejo in se realiziral v cvetličnem studiu Sanjski šopek, sem poln vseh občutij. Srečen, da sem nastal. Srečen, da sem razveselil nevesto. Srečen, ker sem tako lep! Res sanjski. In ime imam. Ugibaš, kakšno?

Moja kariera res ni bila dolga. Na poročni dan sem doživel vse, kar so bile moje sanje. In to je dovolj. Nisem sebičen, zato si želim, da vsak poročni šopek doživi to, kar sem doživel jaz. Tople roke, ki so me od navdušenja stiskale cel dan. Solze, ki so kapljale name. Pogledi, ki so mi zavidali fotogeničnost. Ideje tistih, ki so me želeli na poročno noč ukrasti, pa poročni priči tega nista dovolili. Želje poročnega fotografa, naj bom v prvem planu. Kako mi je prijalo. 

Dišal sem celo poročno noč. In srečo širil še naprej. 

In veš kaj? Dišal sem celo noč. In ne samo to. Še naslednjih teden dni in več. Res, da od poroke dalje nisem bil več v središču pozornosti. Ampak, … Ja, to vam moram povedati. Malce so si me privoščili na poroki. Z metanjem v zrak. To mi ni ravno prijalo. Ampak, ko sem izvedel, zakaj. No, potem sem bil spet srečen. Ne le nevesti, še eni bodoči nevesti sem prinesel srečo. Pa če to ni izjemno! Nevesta me je vrgla v zrak in priletel sem v roke dekletu, ki se bo naslednja poročila. Kako lepo! Bil sem blažen, počaščen.

Tako sem se, poročni šopek, za nekaj časa preslil na novo domovanje. Kot rečeno, nisem bil več v prvem planu, a še vedno na vidnem mestu. Počasi so ugašale žarometne luči, ki so sijale name na poročni dan. Ampak, nič ne de. Spomin name živi! Izjemno, kako me je fotografski objektiv ujel na skoraj vsako fotografijo s poročnega dne. To pomeni, da sem svoje delo res opravil izjemno, kajne? 

Aja, in ime! Ime zame so si sposodili iz večne skladbe zasedbe Pepel in kri: DAN LJUBEZNI.